Poljedelstvo

Specialistka

Anka Poženel, univ. dipl. inž. agr.

AKTUALNO:

KONČANO ZATIRANJE POLJSKEGA MAJSKEGA HROŠČA Z ENTOMOPATOGENO GLIVO Beauverio brongniartii V OBČINAH IDRIJA IN LOGATEC

O problematiki pomanjkanja krme zaradi ogrcev majskega hrošča se v lanskem in letošnjem letu ni prav veliko govorilo, kar posebej kmetovalce in vse, ki smo si leta prizadevali za sistematičen pristop k zatiranju tega škodljivca, še posebej veseli.

Sredi preteklega meseca smo delavci Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica skupaj s podizvajalci končali triletni »Program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje poljskega majskega hrošča v občinah Idrija in Logatec 2007 – 2009«. Program zatiranja je sprejela vlada 19. 7. 2007 na podlagi spremenjenega Zakona o varstvu rastlin in za izvedbo tudi zagotovila vsa sredstva za nakup in aplikacijo biotičnega pripravka z glivo B. brongniartii. Gre za prvi primer biotičnega zatiranja škodljivcev na večjih površinah in za prvi primer sistematičnega zatiranja nekarantenskih škodljivcev v Sloveniji.

Skupaj smo od avgusta 2007 do 17. junija 2009 vsejali z Melocontom (steriliziran ječmen z glivo B. brongniartii) 1134 ha travnikov oziroma 567 ha dvakrat. Izvedbo zatiranja je pogosto oviral dež, kar pa je za delovanje glive optimalno.

Populacija ogrcev se je v Zadlogu od leta 2007 do sedaj znižala za 85 % pod prag škodljivosti in znaša sedaj poprečno 12 ogrcev na m2. Travniki so zeleni in dajejo po kar nekaj letih normalen pridelek krme. Na številnih izkopih najdemo sledi glive in odmrle ogrce na katerih je naseljena gliva, kar kaže na dobro prisotnost glive v tleh. Gliva je opazna v tleh tudi na črnovrškem polju, kjer je bilo v letu 2007 največ ogrcev na celotnem območju - 230 ogrcev na m2 in je bila travna ruša močno poškodovana. Po vsejavanju glive spomladi 2008 do sedaj se je število že znižalo na poprečno 27 ogrcev na m2 in še se znižuje.

Glede na to, da smo glivo aplicirali na večino površin, kjer je bila aplikacija možna na celotnem območju od Zadloga do Kalc upam, da bo delovanje glive B. brongniartii v tleh v naslednjem ciklusu škodljivca (let kebrov bo spomladi 2010) število ogrcev omejilo pod prag škodljivosti (25 ogrcev/m2). Dosedanje tuje in naše izkušnje to potrjujejo.

Ob zaključku del pri zatiranju majskega hrošča se za prizadevanja pri zagotovitvi sredstev za program zatiranja iskreno zahvaljujem poslancema g. Bevku in g. Likarju, Občini Idrija, kolegom na Fitosanitarni upravi RS in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, za vsestransko pomoč pri izvedbi pa KGZ Idrija, KS Črni vrh, mojim sodelavcem ter lastnikom zemljišč.

---

Območje delovanja je celotno območje KGZ Nova Gorica od Triglava do morja.

Pridelovanje poljščin in krme na njivah na območju Primorske zaznamuje in omejuje razgiban relief, vsakovrstne talne in mikroklimatske razmere začenši v Bovcu preko Tolmina do Idrije, čez Postojno in Ilirsko Bistrico, prek Vipavske doline in Krasa do morja v Slovenski Istri. Večje sklenjene njivske površine primerne za obsežnejšo poljedelsko pridelavo so na območjih Vipavske doline, Ilirske Bistrice in v nižinah Slovenske Istre. Posamezna večja polja so tudi na območju Postojne, v dolini Soče in v dolinah večjih rek. Ta raznolikost prinaša različnost vrst in sort kmetijskih rastlin ter tudi veliko številčnost in raznolikost bolezni, škodljivcev in plevelov. Na območju Primorske je 6382 ha njivskih površin. Naravni travniki in pašniki na Primorskem obsegajo 77 % kmetijskih zemljišč (52654 ha).

Na Primorskem imajo kmetije premalo njivskih površin, zato pridelavo poljščin kombinirajo z rejo živali (krave, pitanci, prašiči). Velik problem predstavlja tudi razparceliranost in oddaljenost njiv. Trži se pšenica, nekaj koruze za zrnje in zgodnji krompir.

Dejavnost

1. Strokovno svetovanje pridelovalcem poljščin in krmnih rastlin na njivah in travnikih s poudarkom na:

• svetovanju tehnologije pridelave
• na dobri praksi pri gnojenju
• na dobri praksi varstva rastlin
• spodbujanju integrirane in ekološke pridelave poljščin in krmnih rastlin
• pomoči pri izvajanju ukrepov kmetijsko - okoljske politike
• svetovanju kmetijam pri prilagoditvi zahtevam navskrižne skladnosti
• svetovanju prilagoditve kmetovanja zahtevam na vodovarstvenih območjih in drugih varovanih območjih
• svetovanje izvajam na terenu, v pisarni, po telefonu in elektronskem mediju

2. Organizacija in izvajanje izobraževanj za kmete in svetovalce

• predavanja
• seminarji, posveti, okrogle mize, tečaji
• prikazi in strokovne ekskurzije

3. Izdelava kolobarjev in gnojilnih načrtov

4. Preizkušanje vrst, sort, gnojil, sredstev za varstvo, … (koruza, žita, krompir, alternativne kulture)

5. Strokovna literatura, članki in prispevki

• tehnološka navodila in brošure
• Kmečki glas, Primorske novice, lokalna občinska glasila
• strokovni prispevki in posterji (simpoziji, posveti)

6. Sodelovanje z radijskimi in televizijskimi hišami (radio KP, SLO, Odmev, radio 94, TV Primorka, TV SLO)

7. Oblikovanje predlogov in pripomb k osnutkom zakonov, uredb in pravilnikov

8. Sodelovanje z društvi, strojnimi krožki, zadrugami in občinami

9. Sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnimi inštitucijami