Ekološko kmetovanje

Prijave v Ekološko kmetovanje

Spoštovani ekološki kmetovalci!

Vse več je povpraševalcev po ekološki hrani. Trg za ekološka živila se vsako leto poveča za 10 - 20 %. Kupci so vedno bolj osveščeni in povprašujejo po živilih z oznakami “eko živila”.

Kmetija je v preusmeritvi iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje, ko se prijavi v kontrolo in certificiranje ekološkega kmetijstva. Obdobje preusmeritve traja dve leti, za trajne nasade pa tri leta.
Rok za prijavo v kontrolo je 31.12.2010, to pa velja tako za nove ekološke kmetovalce, kot tudi za tiste, ki ste v kontrolo že vključeni. Le v tem primeru boste lahko v naslednjem letu uveljavljali tudi subvencijska plačila za ekološko kmetovanje

Dodatne informacije dobite pri Bogdan Črv, spec. za ekološko živinorejo na tel 05/388 42 81 ali GSM: 041/772 656

V Novem letu naj bo vsaka beseda topla, vsak korak smel, vsaka poteza ustvarjalna in uspešna!

Zakonodaja!

V priponkah je aktualna zakonodaja in Akcijski načrt, ki se nanaša na Ekološko kmetovanje (pridelava, predelava, označevanje, …) in je trenutno veljavna v Sloveniji. Za vse nejasnosti se lahko obrnete na Bogdan Črv,spec. za ekološko živinorejo.

Obvestilo!

Vse ekološke kmetovalce obveščamo, da lahko nov katalog “Sredstva in smernice za ekološko kmetijstvo” prevzamejo na sedežih Izpostav kmetijske svetovalne službe v času uradnih ur.

V katalogu so poleg sredstev, ki so dovoljena v ekološki pridelavi in predelavi, navedene tudi smernice za ekološko kmetovanje, zakonodaja, označevanje ekoloških izdelkov in pridelkov, pa tudi podatki o ponudnikih dovoljenih sredstev za EK.

Katalog je brezplačen, ob prevzemu kataloga pa se obvezno podpišite.

Pripravil: Bogdan Črv dipl. ekon., ing. agr.

Nekateri poudarki na izravnalna plačila v OMD območjih ter kmetijsko okoljska plačila

1. Uvod

Ocenjujem, da člane Društva za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji in bralce revije Cikasti zvonček zanimajo predvsem ukrepi kmetijske politike, ki izhajajo iz Programa razvoja podeželja 2007 – 2013 in se nanašajo na subvencioniranje za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) in subvencioniranje podukrepov Kmetijsko okoljskega programa, kot so ekološko kmetovanje (EK), planinaska paša z ali brez pastirja (PPP), predvsem pa reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali (PAS).

V nadaljevanju bom na kratko predstavil pogoje za uveljavitev subvencijskih sredstev za te namene in najpomembnejše novosti ali posebnosti, ki izhajajo iz zadnje Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (Uradni list RS, št. 21-769/2008).

1. Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost(OMD): Območja Površina KO Kmetijska zemljišča v rabi Površina Delež (%) Hribovsko gorska območja 1.467.240 ha 328.000 ha 54,2 % Druga OMD 81.200 ha 23.000 ha 3,8 % Območja s poseb. omejitv. 202.480 ha 98.000 ha 16,2 % Skupaj OMD 1.750.920 ha 449.000 ha 74,2 % Območja izven OMD 276.370 ha 156.000 ha 25,8 % Slovenija 2.027.300 ha 605.000 ha 100,0 %

Vir: PRP 2007-2003 (20.07.2007)

Upravičenci:

• Izravnalna plačila se dodelijo nosilcem kmetijskih gospodarstev za obdelana kmetijska zemljišča v OMD;
• Kmetijsko gospodarstvo mora izpolnjevati zahteve navzkrižne skladnosti, skladno z Uredbo 1782/03;
• Najmanjša skupna površina na kmetijskem gospodarstvu, za katero je mogoče pridobiti izravnalno plačilo, je 1 hektar;
• Upravičenec se obveže, da bo opravljal kmetijsko dejavnost v OMD še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen;
• Vsa KZU v OMD so upravičena do izravnalnih nadomestil (tudi GERK-i manjši od 0,1 ha), najmanjša skupna površina na KMG-ju, za katero je mogoče pridobiti plačilo za ukrep OMD-ja, pa je 1 hektar;

V letih 2007-2009 znaša ciljna vrednost izravnalnega plačila na hektar površin kmetijskih zemljišč v rabi za leto:

a) 2007 za:

• gorsko višinske KMG-je: 185,3 €/ha,
• KMG-je planine: 185,3 €/ha,
• strme KMG-je: 158,4 €/ha,
• kraške KMG-je: 158,4 €/ha,
• gričevnato hribovite KMG-je: 130,3 €/ha,
• različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 63,9 €/ha,
• osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so razvrščena v seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dej. iz priloge 3 te uredbe): 25,0 €/ha;

b) 2008 za:

• gorsko višinske KMG-je: 183,45 €/ha,
• KMG-je planine: 183,45 €/ha,
• strme KMG-je: 156,82 €/ha,
• kraške KMG-je: 156,82 €/ha,
• gričevnato hribovite KMG-je: 129,0 €/ha,
• različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 63,26 €/ha,
• osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so razvrščena v seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dej. iz priloge 3 te uredbe): 25,00 €/ha;

c) 2009 za:

• gorsko višinske KMG-je: 163,06 €/ha,
• KMG-je planine: 163,06 €/ha,
• strme KMG-je: 139,39 €/ha,
• kraške KMG-je: 139,39 €/ha,
• gričevnato hribovite KMG-je: 114,66 €/ha,
• različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 56,23 €/ha,
• osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so razvrščena v seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dej. iz priloge 3 te uredbe): 25,00 €/ha.

Kot vidimo se izravnalna plačila iz leta v leto zmanjšujejo, stroški pa povečujejo, zato se kmetovalci, ki kmetujemo v teh območjih, s tem nikakor ne moremo strinjati. Že podpora v letu 2007, ko je bila najvišja, pokriva le del dodatnih stroškov, ki se pojavljajo na OMD območjih (cca 70 %). Sprašujemo se tudi, kdaj bo plačana dodatna funkcija, ki jo poleg pridelave zdrave hrane opravljajo kmetje, to je gospodarska aktivnost z učinki predvsem na poseljenost prostora, obrambno funkcijo, regionalni razvoj in drugo. Multifunkcionalnost kmetijstva je določena v ciljih kmetijske politike, ki so sprejeti s Strategijo razvoja slovenskega kmetijstva 2007-2013.

1. Kmetijsko okoljski program

Kmetijsko okoljska plačila prispevajo k izvajanju javnih funkcij kmetijstva, ki se nanašajo na vzdrževanje kulturne krajine, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varovanje voda in tal pred potencialnim onesnaženjem kmetijskega izvora. Cilj ukrepa je vzpostaviti ravnotežje med kmetijsko pridelavo ter varovanjem narave in okolja. Namen ukrepa, ki vključuje 21 kmetijsko okoljskih podukrepov, je tudi popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi. V program KOP se kmetovalci vključijo prostovoljno in za to dobijo določena dodatna plačila, hkrati pa se obvežejo, da bodo zahteve posameznega podukrepa izvajali za celotno 5 letno obdobje. Kmetovalci vključeni v program KOP pa morajo poleg zahtev, ki izhajajo iz zahtev navskrižne skladnosti (Uredba 1782/2003) in predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (UL RS, št. 34/07) izpolnjevati še vse ostale kriterije posameznih podukrepov, ki so bistveno zahtevnejši, sankcije pa hujše, zaradi zahtev pa hrati dosegajo bistveno manjšo dodano vrednost na ha obdelovalnih površin in jih bom navedel v nadaljevanju.

• Ekološko kmetovanje (EK)

Ekološko kmetovanje je podukrep, ki je »vrh gore« vseh kmetijsko okoljskih ukrepov in spada v 1. skupino podukrepov, ki so usmerjeni v zmanjšanje negativnih vplivov v okolje, hkrati pa pridelavo kakovostne, zdrave hrane po kateri je v zadnjem času vedno več povpraševanja. Ekološko kmetovanje je edini podukrep v katerega se lahko zainteresirani kmetovalec na novo vključi ali pa preide iz nižjega KOP podukrepa (npr. sonaravna reja živali, ekstenziviranje travinja in podobno). Večkrat je bilo že povedano, da so ekološke kmetije tiste, ki imajo pridelavo in predelavo nadzorovano s strani ene izmed akreditiranih kontrolnih organizaciji in izpolnjujejo tudi ostale pogoje za ekološko kmetovanje, kot so vpis v register kmetijskih gospodarstev (ima KMGMID), najmanjša kmetijska površina iste rabe mora biti najmanj 0,1 ha, na KMG pa mora biti najmanj 0,3 ha kmetijskih površin iste rabe, voditi mora predpisane evidence, upoštevanjti obtežitve (v letu 2009 je dovoljena obtežitev 0,4 – 1,9 GVŽ/ha, v letu 2010 pa 0,5 – 1,9 GVŽ/ha), opraviti mora izobraževalni program najmanj 4 ure letno, hraniti vso dokumentacijo, izvajati mora zahteve navzkrižne skladnosti, kakor tudi dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev itd. Pomembno je vedeti, da je potrebno izvajati posamezne kmetijsko okoljske podukrepe na isti površini ves čas trajanja obveznosti, kar pomeni, da z drugo površino ne moremo nadomestiti opščene (ali izgubljene) površine, na kateri smo kmetovali v preteklem obdobju. Dopuščeno je zmanjšanje površin do 10 % kmetijskih površin, hkrati pa je možno do 2 ha ali 20 % povečanje v celotnem 5 letnem obdobju vključitve v posamezen podukrep KOP programa, kjer lahko ekološki kmetje izjemoma povečujejo tudi več kot 20 %. V akcijskem načrtu za ekološko kmetovanje v Sloveniji so namreč smelo zastavljeni cilji povečanja ekološkega kmetovanje, ta trenutek pa se od teh ciljev bolj oddaljujeno, kot pa približujemo, saj se število ekoloških kmetij sicer povečuje, ponudba ekološke hrane pa je še vedno na zelo nizki ravni.

Zahtev za ekološko kmetovanje izhajajo predvsem iz Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in zajema tako rastlinsko pridelavo, nabiranje prosto rastočih rastlin, živinorejo, čebelarstvo, ribogojstvo, kot tudi predelavo, pravilno označevanje ekoloških pridelkov oz. živil in sistem kontrole in predpis, ki ureja določitev območij v RS, ki so primerna za ekološko čebelarjenje. Pravilnik narekuje, da bodo morale vse ekološke kmetije, ki se ukvarjajo z rejo domačih živali, le te rediti neprivezane (prosta reja). Ta zahteva naj bi veljala od 01.01.2011 dalje, vendar moram pripomniti, da se v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano pripravlja rešitev za male kmetije, kjer bo izjemoma dovoljena privezana reja tudi v bodoče (do 2015. leta). Z zakonskimi predpisi je potrebno le še določiti, katera kmetija je mala kmetija. Predlog strokovnega teama za živinorejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici je, da za Slovenijo velja za malo kmetijo tista kmetija, ki redi do 20 GVŽ domačih živali.

V letu 2009 bo marsikaterem rejcu potekla obveznost 5 letne uključitve v SKOP pogram. Glede na to, da se predvidoma ne bo mogel vključiti v ostale podukrepe KOP programa, razen v ekološko kmetovanje je smiselno, da rejci takoj o tem temeljito razmislite ter do konca leta 2008 prijavite kmetijo v ekološko kontrolo pri eni izmed kontrolnih organizaciji. V tem primeru boste lahko že v letu 2009 uveljavljali dodatne podpore za ekološko kmetovanje tudi na vaših kmetijah. Natančnejša navodila dobite pri Kmetijski svetovalni službi na svojem območju.

• Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali (PAS).

PAS spada v 2. skupino podukrepov KOP programa, kjer je poudarkek na ohranjanju naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine. Tu se predvideva uveljavljanje in ohranjanje ustreznega načina gospodarjenja v okviru tradicionalnih oblik kmetovanja. Ker sta biotska raznovrstnost in kulturna krajina na podeželju tesno povezani s kmetovanjem in ob upoštevanju okoljske komponente, podukrep omogoča vzpostaviti potrebno ravnovesje med njimi.

Kmetovalci, ki redijo avtohtone pasme živali, dobijo plačilo na GVŽ kot nagrado za ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali v proizvodnji. Plačila se dodelijo za:

• govedo: - cikasto govedo; • konje:

• lipicanski konj,
• posavski konj,
• slovenski hladnokrvni konj,
• ljutomerski kasač,
• haflinški konj; • prašiče:
• krškopoljski prašič,
• slovenska landrace (linija 11),
• slovenska landrace (linija 55),
• large white (linija 22); • ovce:
• jezersko-solčavska ovca,
• bovška ovca,
• istrska pramenka,
• belokranjska pramenka,
• oplemenjena jezersko-solčavska ovca; • koze:
• drežniška koza,
• slovenska sanska pasma,
• slovenska srnasta pasma; • perutnino:
• štajerska kokoš - štajerka,
• slovenska grahasta kokoš,
• slovenska srebrna kokoš,
• slovenska rjava kokoš,
• slovenska zgodaj operjena kokoš,
• slovenska pozno operjena kokoš,
• slovenska pitovna kokoš

Rejci avtohtonih pasem bi za rejo morali prejemati bistveno višja plačila, saj imajo avtohtone pasme slabše proizvodne lastnosti in so zato tudi manj donosne od tradicionalnih pasem (npr. cika, drežniška koza napram sanjski kozi, krškopoljski prašič napram slovenski landrace,….).

Upravičenci lahko uveljavljajo plačila za najmanj 1 GVŽ. Pri vzreji perutnine morajo upravičenci rediti vsaj 100 odraslih živali.

Ostale splošne zahteve, ki veljajo za vse podukrepe KOP oprograma so:

• Izpolnjevanje zahtev navskrižne skladnosti (gnojenje, varstvo rastlin, etologija živali, varovanje okolja,…), • Vsaj 0,3 ha kmetijskih površin vključenih v posamezni ukrep, • 5. letna obveznost, • Gnojenje na podlagi gnojilnega načrta (če se gnoji z mineralnimi gnojili), • Obtežba ne sme presegati 1,9 GVŽ/ha, • Obvezno izobraževanje (4 ure letno), • Vodenje evidenc, • Obseg površin lahko odstopa -10%; +20%,…

Dodatne zahteve, ki se nanašajo na podukrep PAS:

• Pasme morajo biti v seznamu avtohtonih in tradicionalnih pasem živali, • vodenje rodovniške knjige (registra) živali, • poraba na KMG pridelane krme (možen dokup za uravnoteženo prehrano), • živali se lahko nadomestijo z živalmi druge pasme te vrste, • zmanjšanje največ 10 % (ne pod 1 GVŽ), • povečanje največ do obremenitve 1,9 GVŽ/ha, • obvezna reja 6 mesecev govedo, 100 dni drobnica, 3 mesece konji in prašiči in 2 meseca perutnina (po 15. maju), • živali morajo biti v reji najmanj 5 let, • vodenje evidenc nakupa krme (omejen nakup: 1.200 kg govedo, konji, drobnica, 2.100 kg prašiči, 4.000 - 7.000 perutnina na GVŽ/leto), • krmni dodatki brez GSO, • v SKOP programu na komad, v KOP programu na GVŽ.

V evidenci nakupa krme za živino se evidentira nakup krmnih mešanic, žit, semena oljnic in stročnic, stranskih proizvodov mlevske industrije in oljarstva ter posušenih proizvodov industrije sladkorja in pivovarstva. Evidence se nanašajo tako na nakup na trgu, kot tudi na nakup od drugih kmetijskih gospodarstev. Nakup od drugega kmetijskega gospodarstva je dovoljen le, če je to kmetijsko gospodarstvo vključeno v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo. Evidenca mora vsebovati naslednje podatke: vrsta krme ali krmila, količina (kg), datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in številka KMG-MID, če je prodajalec kmetijsko gospodarstvo. Za krmo kupljeno na trgu mora biti evidenci priložen račun in deklaracija. Nakup koruzne silaže je dovoljen le od drugega kmetijskega gospodarstva, ki je vključeno v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo in količinsko ni omejen. V evidenco je potrebno vpisati le vrsto krme, datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in številko KMG-MID. Nakup mrve in travne silaže je neomejen, torej tudi paša na planinah in sosednjih travnikih.

• Planinska paša (PP)

Cilj podukrepa planinska paša je ohranjanjanje tradicionalnih oblik kmetovanja na gorskih območjih ter okoljsko, kulturno in krajinsko pestrosti planin. Plačila so na pašno površino za kritje stroškov dodatno vloženega dela za ohranjanje tradicionalnih oblik kmetovanja. Kjer nadzoruje pašo tudi pastir, je možno dobiti tudi dodatna plačila za planinskop ašo s pastirjem (PPP).

Splošne zahteve za pridobitev plačila za PP so navedene že zgoraj, veljajo pa za podukrep PP še posebne zahteve:

• Če gre za skupno uporabo planine ali planinskega pašnika mora biti izdelan pašni red,
• uporaba blata iz čistilnih naprav, mulja in ostankov iz ribogojnic ni dovoljena, uporablja pa se lahko samo kompost pridelan na kmetijskih gospodarstvih.
• uporabljajo se lahko samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi,
• obdelava travnatih površin se izvaja samo na tradicionalen način ob prisotnosti živali,
• pri izvajanju podukrepa:
• mora biti obtežba z živino v pašni sezoni od 0,5-1,9 GVŽ/ha (ob upoštevanju vseh živali na paši),
• kmetijsko gospodarstvo ne sme proizvajati presežkov živinskih gnojil.
• pri izvajanju podukrepa je pri planinski paši s pastirjem prisotnost pastirja na planini obvezna. S pastirjem mora biti sklenjena pogodba.
• uporabljajo se lahko samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi,
• pri izvajanju podukrepa je po zaključku pašne sezone potrebno obvezno izvesti ročno čiščenje grmičevja in plevelov.

Planina, na kateri se izvaja planinska paša, mora poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi naslednje zahteve:

• da je tradicionalna oblika individualne ali skupinske rabe kmetijskih zemljišč v gorskem svetu Slovenije,
• da predstavlja geografsko zaokroženo posest z gospodarskimi objekti (hlevi, mlekarne), stanovanjskimi objekti (stanovi, pastirske koče), lastno oskrbo z vodo za ljudi in živali (zajetja, vodnjaki, kali),
• da ima krajšo vegetacijsko dobo, pestre klimatske in talne razmere, raznovrstni živalski in rastlinski svet,
• da je na njej organizirana sezonska paša živali brez vsakodnevnega vračanja živali v domačo oskrbo,
• da se živali na planini pasejo vsaj 80 dni na minimalno 5 ha travnatih površinah v rabi.

Kmetijska svetovalna služba se v okviru Kmetijsko gozdraske zbornice že vsa leta prizadeva, da bi poleg splošne poenostavitve pridobivanja subvencijskega denarja upoštevali tudi konkretne zahteve za posamezne nepravilnosti, da ne rečem neumnosti, ki so vtkana v uredbe in pravilnike za pridobitev denarnih pomoči na kmetijo, predvsem pa za nepravilnosti, katerim lahko strokovno oporekamo in jih tudi utemeljimo. Naj naštejem samo nekaj ključnih zahtev, ki smo jih poslali na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in so za nas hribovce še kako pomembna:

• Višina izplačila za OMD mora biti opredeljena glede na lego GERK-a in ne na sedež KMG,
• ponovna priključitev izpadlih K.O. glede na leto 2003 v seznam OMD, ki je naveden v prilogi PRP 2007 – 2013,
• predlagamo, da ostane višina vse izplačil enaka kot v letu 2006,
• predlagamo uvedbo novega ukrepa za kraška območja, za kraške pašnike,
• zahteva »Posamezne kmetijsko okoljske podukrepe je potrebno izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti« je v praksi strokovno izredno težko izvedljiva in bi se moralo nanašati na površine v istem obsegu ot v prvem letu vključitve v KOP program,
• ne strinjamo se z zmanjševanjem plačil ob kombinaciji kmetijsko okoljskih podukrepov,
• predlagamo, da MKGP pripravi študijo, na katerih območjih je pridelava krme prenizka, da bi po koncu prehodnega obdobja lahko pokrila potrebe 0,5 GVŽ za podukrep EK (kras, …),
• predlagamo, da obremenitev za planinsko pašo ostane enaka kot v preteklem programskem obdobju t.j. 0,2 GVŽ/ha,
• pri podukrepu PAS povečati možnost dokupa krme vsaj do 30 % obroka za govedo,
• ne strinjamo se s ciljnimi vrednostmi plačil in nesorazmerji med posameznimi podukrepi,
• v PRP bi moralo biti plačilo definirano za celotno programsko obdobje,
• ponuditi možnost menjave ukrepov REJ in ETA (ETA v REJ ali REJ v ETA).

Poleg teh zahtev, za katerimi stoji argumentacija, ponujamo še druge rešitve in zahteve, ki se nanašajo na podukrepe, ki jih izvajajo kmetovalci na bolj intenzivnih predelih Slovenije (predvsem na njivskih površinah) in jih tukaj ne bom navajal.

Prav tako ne bom opisoval nekaterih podukrepov KOP programa, čeravno so za kmetovalce, ki kmetujejo v odročnejših legah, zanimivi (npr. košnja strmih travnikov, sonaravna reja živali, ohranjanje ekstenzivnega travinja in druge), katere pa bom opisal ob drugi priliki.

Pripravil: Bogdan Črv dipl.ekon., ing. agr.

Kaj je ekološko kmetovanje Več (PDF datoteka, 305kB)

Ekološka pridelava in predelava na Primorskem

Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se v zadnjem času zelo povečuje. Vzrok za to je iskati predvsem v večji osveščenosti potrošnikov, ki se odraža skozi večjo občutljivost za zdravstvena in okoljevarstvena vprašanja ter vprašanja glede zaščite živali. Prve kontrolirane ekološke kmetije so se v Sloveniji pojavile leta 1998 in od takrat njihovo število iz leta v leto narašča, saj delež ekološko obdelanih površin danes presega 4 % vseh kmetijskih površin v Sloveniji. K temu je prispevalo tudi kontinuirano spodbujanje in pospeševanje ekološkega kmetijstva s strani KGZS in finančno podporo s strani države.

Na Primorskem situacija ni nič drugačna, celo obratno. Po podatkih MKGP se v Zahodnem delu Slovenije v ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov vključuje več kmetovalcev kot na vzhodu, kar je pogojeno tudi z zelo slabimi geografskimi in klimatskimi pogoji (Kras, Cerkljansko hribovje, Tolminska,…). Najbolj podjetni kmetje namreč prav zato iščejo višjo dodano vrednost predvsem v pridelavi zdrave, ekološko pridelane hrane. Prav zaradi majhnosti in razparceliranosti kmetij, pa tudi neurejenega trga z ekološkimi živili, je na ekološki način pridelane hrane še vedno manj od povpraševanja po njej. To se kaže predvsem pri vrtninah, mleku in mlečnih izdelkih, medu in v vinogradništvu. Večja je ponudba jarčjega in govejega mesa, prodaja pa poteka večinoma neposredno do potrošnika.

Iz podatkov o kontroli ekoloških kmetij je razvidno, da dosega delež primorskih ekoloških kmetij skoraj ¼ vseh v kontrolo vključenih kmetij v Sloveniji (440 od 1876 kmetij). Po površini (skupno 9.803 ha) predstavljajo glavnino vključenih kmetijskih površin travniki, v ekološko kontrolo pa je vključenih tudi cca 200 ha njiv, 80 ha vinogradov, 70 ha sadovnjakov – večinoma visokodebelnih in 20 ha vrtnin. Od vrste živali je najbolj zastopana drobnica, v kontrolo je namreč vključenih skoraj 10.000 živali, od govedoreje pa dobrih 3.000 živali. Med ekološkimi kmeti je tudi nekaj rejcev konj, prašičev, perutnine in tudi »eksotičnih« živali kot so lame, damjaki in mufloni , škotsko govedo,…

V zadnjem času se kaže večji interes za ekološke pridelke in izdelke tudi pri organizatorjih odkupa in trgovcih, sprejemljivejša pa je tudi zakonodaja, ki se nanaša na urejenost prostorov za predelavo kmetijskih pridelkov (predelava mleka in mesa,…), kar naj bi ekološko pridelavo še dodatno spodbudilo, vendar v zahodnem delu Slovenije temu ni tako, saj ob koncu subvencijske kampanije ugotavljamo, da se na novo za ekološko kmetovanje ni odločil skoraj noben kmetovalec, hkrati pa jih je zelo malo prestopilo v nov KOP program, kar pomeni, da bi že vključeni kmetje radi iz ekološkega kmetovanja čim prej izstopili, vendar jih še vežejo SKOP obveznosti. Novi pogoji, ki veljajo ob vstopu v nov Kmetijsko okoljski program – podukrep Ekološko kmetovanje, potencialne ekološke kmetovalce bolj strašijo, kot ne, problem pa predstavljajo tudi najete površine, ki ob sedanji subvencijski politiki, na daljši rok za najemnika niso sigurne, ob prestopu pa bistvena odstopanja od, v podukrep vključenih površin, niso mogoča in so sankcionirana. V nekaterih primerih je problematična tudi najnižja obremenitev kmetijskih površin, ki bo v letu 2010 že dosegla 0,5 GVŽ/ha, kar je za manj kvalitetne kraške pašnike previsoka. Strokovne službe so že predlagale spremembo šifre rabe na teh specifičnih površinah, kjer bi bile možne tudi nižje obremenitve, upravičenci pa bi lahko uveljavljali posebne pomoči, ki bi bile temu primerno nižje od podpor, ki veljajo za ekološko travinje.

Razlog za nezainteresiranost za ekološko kmetovanje so večkrat tudi zelo ostri pogoji, ki veljajo za ekološko pridelavo in predelavo in majhne razlike v podporah v primerjavi z ostalimi podukrepi KOP programa (npr. sonaravna reja domačih živali ali ohranjanje ekstenzivnega travinja). Na drugi strani pa, kot že poprej omenjeno, trg z ekološkimi pridelki in izdelki še ne deluje, s prodajo ekoloških pridelkov kmetje še ne dosegajo zadovoljivih prodajnih cen. V letu 2011 je po sedanjih pravilih, predvidena tudi prosta reja vseh živali na ekoloških kmetijah, vzroke pa je iskati tudi v drugih stvareh, ki so večkrat odvisni od posamezne kmetije in pogojev - tudi socialnih, ki jih te kmetije za ta način pridelave imajo.

Če hočemo v Sloveniji doseči zastavljeni cilj vključitev v ekološko kontrolo 20 % kmetijskih površin v uporabi, predvsem pa pridelati dovolj ekološke hrane za povpraševanje, ki velja za doma pridelano ekološko hrano (katera ima pri potrošnikih absolutno prednost pred uvoženo), bodo morali odgovorni na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobro razmisliti o potrebnih ukrepih za spodbuditev kmetov k temu načinu pridelave, kajti ekološke zavesti je tudi pri rejcih vedno več, kar pa ne zadostuje. Pri vseh aktivnostih lahko veliko pomagajo tudi strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe.

Bogdan Črv, dipl.ing.ekon., ing.agr.