Vinogradništvo

Zadnja posodobitev dne 29.06.2010

PERONOSPORA IN OIDIJ VINSKE TRTE

Še vedno obstaja nevarnost za okužbe s peronosporo vinske trte. Še posebej bodite pozorni na tistih lokacijah, kjer so prisotne aktivne okužbe s peronosporo (bela plesniva prevleka) na listih in kabrnkih.

Glede na vremenske razmere, razvojni stadij vinske trte in zdravstveno stanje vinogradov je še vedno smiselna uporaba polsistemičnih in sistemičnih fungicidov ter ostalih novejših fungicidov, ki zelo dobro delujejo proti peronospori. Taki pripravki so: Galben C 0,4-0,5 % konc.

Galben M 0,2-0,25 % konc. Fantic F WG 0,2 % konc. Curzate R 0,2-0,3 % konc. Curzate M 0,2-0,3 % konc. Equation Pro 0,04 % konc. Aviso DF 0,25 % konc. Antracol combi 0,2 % konc. Forum star 0,175% konc. Acrobat MZ WG 0,25 % konc. Verita 0,25 % konc. Verita profiler 0,3 – 0,4 % konc. Mikal Premium F 0,3% konc. Melody combi WP 43,5 0,25 % konc. Melody duo WP 66,8 0,25 % konc. Melody duo WG 66,8 0,25 % konc. Ridomil gold plus 42,5 WP 0,3-0,4 % konc. Ridomil gold combi pepite 0,2 % konc. Ridomil gold MZ PEPITE 0,25 % konc. Revus 0.04-0,06% konc. Pergado F 0,16-0,25% konc. Pergado MZ 0,16-0,25% konc. Mildicut 0,4% konc. Electis 75 WG 0,15-0,18% konc.

Pri izbiri pripravkov upoštevajte načela antirezistenčne strategije in menjujte pripravke.

V vinogradih, kjer ni okužb s peronosporo lahko uporabimo tudi dotikalne fungicide na osnovi mankozeba, propineba, metirama, folpeta, klorotalonila in ditianona. Taki pripravki so: Delan 700 WG v 0,05% konc., Folpan 80 WDG v 0,15% konc., Bravo 500 SC v 0,3% konc., Dithane DG Neotec in Dithane M-45 v 0,25% konc., Polyram DF v 0,24% konc., Antracol in Antracol WG 70 v 0,2% konc.

Uporabimo lahko tudi strobilurinske pripravke, ki delujejo tudi proti oidiju vinske trte. Taki pripravki so: Quadris v 0,1% konc. Universalis v 0,2% konc. in Cabrio Top v 0,2% konc.

V tem času obstaja velika nevarnost za okužbe z oidijem vinske trte. Priporočamo uporabo sistemičnih pripravkov in stobilurinov. Uporabljamo lahko tudi ustrezne kontaktne pripravke ali pripravke na osnovi močljivega žvepla, pri čemer pazimo, da časovni razmiki med škropljenji niso daljši od 5 do7 dni.

Uporabimo lahko:

Quadris (deluje tudi proti peronospori) 0,10 % konc. Universalis (deluje tudi proti peronospori) 0,20 % konc. Cabrio Top 0,20% konc. Collis 0,03 – 0,04 % konc. Stroby WG 0,01-0,02 % konc. Crystal 0,015-0,02 % konc. Talendo 0,025 % konc. Vivando 0,016 – 0,02 % konc. Cosan Kalinosul 80 WG Kumulus DF Močljivo žveplo Pepelin 0,3-0,6 % konc. Thiovit Jet 0,3-0,6 % konc. Systhane 12-E 0,015-0,025 % konc. Topas 100 EC 0,025 % konc. Folicur EW 250 Orius 25 EW 0,03 % konc. 0,03 % konc. Falcon EC 460 0,03-0,04 % konc. Nativo 75 WG 0,018 % konc. Domark 100 EC 0,025 % konc. Postalon 90 SC 0,10-0,125 % konc. Karathane gold 350 EC 0,05-0,06 % konc.

ZLATA TRSNA RUMENICA – TEHNOLOGIJA VARSTVA

ZATIRANJE AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA

Na okuženem oziroma razmejenem območju je v vseh proizvodnih vinogradih, v matičnih vinogradih in matičnjakih potrebno izvesti prvo tretiranje proti ameriškemu škržatku, ki je glavni naravni prenašalec izjemno nevarne fitoplazme tipa FD. Ukrep je obvezen za vse imetnike vinogradov na okuženem območju oziroma razmejenem območju. Natančen zemljevid okuženih območij dobite na spletni strani FURS-a.

Uporabite lahko naslednja sredstva:

Sredstvo Reldan 22 EC smemo uporabiti le enkrat, Kenyatox verde pa dvakrat v sezoni.

Ker predvsem na razmejenih območjih obstaja velika nevarnost širjenja zlate trsne rumenice s pomočjo ameriškega škržatka, je tako v žariščih kot tudi v varnostnih območjih obvezno zatiranje tega prenašalca . V vinogradih na razmejenih območjih je potrebno opraviti 3 tretiranja: prvič po cvetenju, drugič v času zatiranja grozdnih sukačev (do sredine julija) in tretjič v začetku avgusta. Izven razmejenih območij tretiranje ameriškega škržatka v proizvodnih vinogradih ni obvezno, je pa priporočljivo; opravimo 2 tretiranji in sicer prvič takoj po cvetenju, 2. tretiranje pa opravimo obenem z zatiranjem 2. generacije groznih sukačev.

V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah je po pravilniku obvezno spremljanje ulova ameriškega škržatka na rumene lepljive plošče, ki jih obesimo konec junija in sicer okvirno 10 plošč na parcelo velikosti 1 ha. Proti ameriškemu škržatku so obvezna najmanj 3 tretiranja. Termini so kot v proizvodnih vinogradih, upoštevamo pa napovedi službe za varstvo rastlin. Če po 3. tretiranju še najdemo škržatke, je treba s tretiranji nadaljevati.

SIVA GROZDNA PLESEN

Preden se grozdi zaprejo je čas za prvo tretiranje proti sivi grozdni plesni, ki povzroča gnitje grozdja. Priporočamo ga samo v tistih vinogradih in pri tistih sortah, kjer grozdje pogosto močno gnije. Kdor je vključen v integrirano pridelavo grozdja lahko uporabi enega od naslednjih pripravkov: Cantus WG (1-1,2 l/ha), Mythos (2,5 l/ha), Pyrus 400 SC (2,0 l/ha), Switch 62,5 WG (1,0 l/ha), Teldor SC 500 (1-1,5 l/ha), Rovral aquaflo (1,5 l/ha) ali biološki pripravek Serenade WP.

GROZDNA SUKAČA

Ulov grozdnih sukačev je povečan na Krasu in v Goriških Brdih (območje Vipolž in Cerovega). Priporočamo, da tam proti grozdnim sukačem uporabite IRI ali MAC insekticide kot so Match 050 EC (1,0 l/ha), Mimic (0,6 l/ha) in Runner 240 SC (0,3 l/ha). Priporočljiva je tudi uporaba pripravka DELFIN WG (0,1-0,15% konc.), s katerim škropimo dvakrat v razmaku 10 – 14 dni.

OBVESTILO VINOGRADNIKOM

Pletev ali mandanje ter usmerjanje mladik med žice ste vinogradniki po večini že opravili. Prihaja pa čas za drugi dve zeleni deli, prikrajševanje mladik ali vršičkanje in odstranjevanje zalistnikov.

Prikarjševanje mladik – vršičkanje pomeni odstranjevanje zgornjega dela mladik pred ali po cvetenju. Pri nas je pogostejše vršičkanje po cvetenju. Prvo prikrajševanje opravimo, ko so mladike 20-40 cm nad zgornjim parom žic. Odstranimo 20-30 cm zgornjega dela mladike, tako odstranimo zgornje liste, ki še niso začeli oddajati asimilatov. Drugo in morebitno tretje vršičkanje opravimo glede na bujnost rasti vinske trte. Drugo ali tretje prikrajševanje mladik naj bo višje kot prvo, se pravi 30 do 50 cm nad zadnjim parom žic. Prikarjševanje mladik ne sme biti premočno, saj s tem odstranimo preveč listov, ki so tovarna hrane, ker v njih poteka fotosinteza; za zadnjim grozdom pustimo vsaj 6-7 listov. Odstranjevanje zalistnikov opravimo istočasno z vršičkanjem. Razviti listi na zalistnikih so fotosintetsko aktivni, zato odstranimo le del zalistnikov – ob osnovi mladik in v območju grozdja, zalistnike v zgornjem delu mladik pa le prikrajšamo. Prav je, da so zalistniki odstranjeni čim prej, saj pri kasnejšem odstranjevanju zalistnikov naredimo večje rane, ki se težje zacelijo, lahko pa tudi poškodujemo zimska očesa.

pripravil/a: dr. Ivan Žežlina, Mojca Rot, Majda Brdnik, Mojca Mavrič Štrukelj

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Pri Hrastu 18 5000 Nova Gorica

+386 5 33 51 200 +386 5 33 51 260

uredniki