Poljščine

Zadnja posodobitev dne 09.04.2010

1. ZATIRANJE PLEVELOV V OZIMNIH IN JARIH ŽITIH

Najugodnejši čas za zatiranje plevelov v žitih je v času razraščanja, do pojava prvega kolenca, ko so pleveli še manjši, občutljivejši in jih škropivo lažje doseže. Ozimine so sedaj v fazi konca razraščanja, jarine pa v fazi vznika oz. razraščanja.

Pri oziminah je sedaj zadnji čas, da pregledate koliko plevelov je vzkalilo in jih tam, kjer je presežen prag škodljivosti zatirate. Največ škode povzročajo trajni pleveli kot so smolenec, njivski slak in osat, dresni in enoletne trave. Gospodarski prag škodljivosti je za smolenec 0,5 rastlin na m2, za slak pa 1 rastlina na m2. Plevele zatiramo tudi, če je njihova pokrovnost večja kot 10 %.

Za posamezna ozimina žita je na voljo več registriranih herbicidov. Navajamo tiste, ki so registrirani za uporabo od faze razraščanja dalje. Jarine, posebno oves, so občutljivejše na herbicide, zato je izbira in odmerjanje herbicida še važnejše kot sicer. Pri izbiri pripravkov bodite pozorni na razvojno fazo posevka.

Proti enoletnim in večletnim širokolistnim plevelom uporabimo enega izmed sledečih pripravkov:

- v fazi razraščanja v ozimni pšenici in ječmenu:

LINTUR 70 WG – 150-180 g/ha, ORBIT – 0,25 l/ha, BASAGRAN TOP - 3l/ha, DUPLOSAN KV – 2 l/ha, MUSTANG 306 SE – 0,4-0,6 l/ha, GRODYL - 20 – 40 g/ha ali HERBOCID – 1,6 l/ha,…

- v razraščanju do 2. kolenca lahko uporabimo:

Herbicid LONTREL 100 za zatiranje širokolistnih plevelov posebej pa njivskega osata v vseh žitih razen ovsa in rži v odmerku 0,9 l/ha ali pa GRANSTAR 75 WG – 10-25 g/ha v pšenici.

- v razraščanju do razvoja zastavičarja lahko v ozimni pšenici in ječmenu

uporabite BASAGRAN DP- P - 3l/ha ali MEZZO - 20-30 g/ha. V posevkih ozimne in jare pšenice lahko zatirate smolenec in slak s STARANE 2 ali s TOMIGAN 250 EC – jara pšenica 0,5 - 1l/ha, ozimna pšenica - 0,75 - 1,5 l/ha.

Za ozko in širokolistne plevele lahko uporabimo:

• v kolenčenju vse do pojava zastavičarja v vseh žitih razen ovsa herbicid SEKATOR OD 0,1 – 0,15 l/ha ali HUSAR OD 0,1 l/ha, ki ga ne uporabljamo v ovsu in v jari pšenici.

Od naštetih herbicidov so za uporabo v jari pšenici in ječmenu registrirani sledeči herbicidi: LINTUR, ORBIT, BASAGRAN TOP, DUPLOSAN KV, LONTREL, MUSTANG, SEKATOR OD, BASAGRAN DP-P, HERBOCID, in MEZZO. V jari pšenici so registrirani še GRANSTAR, STARANE IN TOMIGAN, v jarem ječmenu pa še GRODIL in HUSSAR OD. Za uporabo v ovsu pa so registrirani le LOGRAN 20 WG (ima omejitve pri kolobarju), LINTUR, BASAGRAN DP-P in MEZZO.

Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

2. DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

Posevki ozimne pšenice, tritikale in ječmena v Vipavski dolini in v Slovenski Istri so v letošnji zimi preživeli ostre zimske razmere s precej več in dolgotrajnešimi nizkimi temperaturami kot smo vajeni. Posevki, ki niso šli že razraščeni v zimo, so redkejši in porumeneli. Posevki so sedaj že začeli z rastjo, zato je jih je potrebno čim prej dognojiti. Dognojevanje pa lahko opravimo šele pred napovedanim dežjem. Nekateri pridelovalci ste opravili zimsko dognojevanje porumenelih posevkov že v otoplitvi konec februarja, zato morate ta dušik pri nadaljnjem dognojevanju upoštevati.

Ozimine v tem času potrebujejo dušik za rast, razraščanje in oblikovanje zasnov klasov. Slabo ali nič gnojeni posevki bodo oblikovali manjše število klasov.

Ozimni pšenici in tritikali na srednje založenih tleh dognojimo s 50 do 70 kg čistega N/ha, ozimnemu ječmenu pa s 50 do 60 kg/ha čistega N. Za natančnejšo določitev količine N za dognojevanje se pred gnojenjem lahko opravi N- min analiza vsebnosti dušika v tleh.

Na posevkih, kjer smo jeseni opravili osnovno gnojenje z NPK gnojili, dognojujemo samo z dušikom, npr. pšenici z 200 – 250 kg/ha KAN- a. Kjer smo jeseni pomanjkljivo gnojili, pa potrebno količino dušika dodamo z enim od NPK gnojil npr. NPK 3 x 15 – 350 – 450 kg/ha ali NPK 12 : 12 : 17 v količini 400 – 500 kg/ha. Če jeseni osnovnega gnojenja s fosforjem in kalijem nismo opravili je potrebno manjkajoča hranila čim prej dodati z NPK z večjo vsebnostjo P in K npr. NPK 8: 14: 24 ipd. ter dodati še manjkajoči dušik s primešanjem dušičnih gnojil.

Na njivah, kjer ste opravili analizo tal, se držite gnojenja po gnojilnem načrtu. Upoštevajte tudi uporabljena živinska gnojila. Gostejšim in bujnejšim posevkom dognojimo z nižjim odmerkom dušika. Pazljivost velja še posebej pri gostih posevkih ječmena.

Glede na to, da se je rast posevkov in plevela že začela priporočamo, da spremljate vznik in številčnost plevelov v posevkih, zaradi pravočasnega zatiranja plevelov.

3. OBVESTILO O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA IN ZATIRANJU KORUZNEGA HROŠČA (Diabrotica virgifera v.)

V januarja 2009 je bila izdana Odločba št. 3430-7/2009-1 o končni razmejitvi območij koruznega hrošča, s katero je bilo ozemlje celotne Slovenije določeno kot napadeno območje (glej zemljevid).

Na napadenem območju morajo vsi pridelovalci koruze izvajati naslednje priporočene fitosanitarne ukrepe:

• dvoletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih, ali

• triletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje dvakrat v treh zaporednih letih, in sicer vsakič v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim koruznim hroščem (škropljenje v avgustu). Dovoljena je tudi uporaba drugih ukrepov, ki dosežejo podobno raven obvladovanja tega organizma, zlasti pride v poštev strniščna setev koruze ali raba talnega insekticida v drugem zaporednem letu setve koruze oziroma drugega insekticida, ki deluje na ličinke koruznega hrošča.

• Najbolj enostaven ukrep v drugem letu je setev z insekticidom tretiranega semena, ki pa je v letu 2010 priporočen, ne pa obvezen ukrep. Tretje leto koruze na tej njivi NE PRIPOROČAMO SEJATI.

Koruza se lahko izjemoma prideluje na istem zemljišču tudi več kot dve leti zapored, če je s tako pridelavo pridelovalec vezan na lastno živinorejsko proizvodnjo in zaradi omejenih naravnih in gospodarskih dejavnikov drugače ne bi mogel pridelati dovolj krme za lastne potrebe.

Pridelovalec, ki seje koruzo več let na isti njivi lahko za spremljanje koruznega hrošča postavi rumene lepljive plošče. Če je ulov večji kot 5 hroščkov na dan MORA v nasladnjem letu prekiniti pridelavo koruze na tej njivi. Če zaradi prevelikega obsega pridelave ne more postaviti lepljivih plošč, mora pridelavo koruze prekiniti, ko opazi škodo tj. gosje vratove in poleganje.

OPOZORILA BI, DA JE MONOKULTURA SANKCIONIRANA PRI KONTROLI NAVSKRIŽNE SKLADNOSTI, saj je potrebno imeti na več kot 50 % njivskih površin v 5 letih 3 kulture na isti njivi. Letos bo preteklo 5 let od začetka kontrole kolobarja v NS (2006), zato bo kontrola sledila koncem letošnjega leta(konec 2010).

Pridelovalci, ki koruzo sejejo le vsako drugo leto zapored ali še redkeje, lahko sejejo običajno seme in jim kolobarja ni potrebno spreminjati.

4. Ukrepi za zmanjševanje TVEGANJA ZA ČEBELE v povezavi s semenom koruze tretiranim z insekticidom

Za setev koruze v letu 2009 se je izdalo izjemno dovoljenje za FFS Poncho FS 600 rdeč (a.s. klotianidin) in CRUISER 350 FS (a.s. tiametoksam) za profesionalno tretiranje semena koruze za dobo 120 dni. Oba insekticida sta sedaj (2010) registrirana sklep o uporabi pa bo predvidoma izdan v marcu 2010.

• Tretirano seme uporabljajo samo uporabniki, ki morajo izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja koruznega hrošča v skladu s pravilnikom o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča. Uporabniki morajo voditi evidenco o setvi tretiranega semena, jo hraniti 5 let in jo predložiti na zahtevo kmetijskega inšpektorja oziroma Fitosanitarne uprave RS.

• Uporaba tretiranega semena se izvaja v skladu z dobro kmetijsko prakso setve v skladu z dopolnitvijo pravilnika o dolžnostih uporabnikov FFS.

Dopolnitev pravilnika o dolžnostih uporabnikov FFS z obveznostmi za uporabnike tretiranega semena, in sicer:

• pri rokovanju s tretiranim semenom v vrečah je treba ravnati na način, da se preprečijo mehanske poškodbe semena in embalaže ter odpadanje obloge s tretiranega semena,

• pri polnjenju nasipnice sejalnice se iz vreče ne sme stresti prahu, ki je odpadel s tretiranega semena,

• izpraznjene vreče in odpadli prah v vrečah je treba odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo nevarne odpadke,

• neporabljeno tretirano seme je treba do naslednje setve shraniti skupaj z etiketo v dobro zaprtih vrečah in ločeno od ostalega netretiranega semena ali odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo nevarne odpadke,

• pred setvijo tretiranega semena je treba natančno prebrati obvestila na etiketi o osebni zaščiti, varovanju okolja in živali ter jih pri setvi dosledno upoštevati,

• za setev je treba uporabiti tehnično brezhibne sejalnice, ki dobro zagrinjajo seme

• setev tretiranega semena koruze, ki je tretirano s FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, se sme s podtlačnimi pnevmatskimi sejalnicami izvajati le, če so opremljene z napravo, ki zmanjša odnašanje prašnih delcev v toku izstopajočega zraka v okolico.

Pripravila: A. Poženel

5. SORTNI IZBOR KROMPIRJA 2010

Sortni izbor krompirja je pripravil sodelavec Kmetijskega inštituta Slovenije mag. Peter Dolničar, dopolnili pa smo ga z lastnimi opažanji in podatki. Najprej navajamo zgodnje in srednje zgodne sorte. Za pridelovalce na območju Posočja pridejo na območjih (Trente), kjer je razširjena rumena krompirjeva cistotvorna ogorčica, v poštev predvsem sorte, ki so odporne proti rasam Ro1 in Ro4 te ogorčice.

Zgodnje sorte:

ADORA Je ena bolj razširjenih zelo kakovostnih rodovitnih zgodnjih sort. Je občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in srednje odporna na plesen na gomoljih. Odporna je proti rumeni krompirjevi ogorčici rase Ro1. Primerna je za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja, saj zelo zgodaj tvori debele gomolje z dovolj sušine. Zelo primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino. Primerna je za pranje gomoljev.

ANUSCKA Je zgodnja rodovitna sorta s srednjim številom debelih gomoljev s temno rumenim rahlim mesom. Primerna je predvsem za kuhanje. Zelo kakovostna sorta v solatnem tipu A. Primerna za pridelovanje pod zaščitno tkanino in pranje ter pakiranje.

ARIELLE Zelo zgodnja rodovitna sorta s svetlo rumenim mesom. Tvori manjše število debelejših gomoljev s primerno vsebnostjo sušine. Primerna je za kuhanje in pečenje. Primerna za pridelovanje pod zaščitno tkanino.

ARROW Je sorta, ki daje izjemno zgoden pridelek debelih gladkih okroglo ovalnih gomoljev z belim mesom. Primerna predvsem za kuhanje za uporabo do jeseni. Je zelo kakovostna jedilna sorta, ki pa je nekoliko bolj občutljiva za sušne stresne razmere. Primerna je kot zamenjava za sorto Ulster Sceptre. Odporna na krompirjevi ogorčici Ro 1 in Ro 4. Primerna za pridelovanje pod zaščitno tkanino.

BELLAROSA Je zelo zgodnja sorta z rdečo kožico. Občutljiva je na nekroze na gomoljih ob okužbi z virusom Y. Začetna rast je izjemno hitra z močnimi stebli. Tvori zelo debele gomolje, zato priporočamo nekoliko gostejšo saditev. Je primerna predvsem za kuhanje.

CARRERA Carrera je zelo zgodnja jedilna sorta. Nastavlja srednje število zelo debelih gladkih gomoljev, ki se lahko pojavljajo tudi nekoliko globlje v tleh. Je občutljiva na Y virus, manj na virus zvijanja krompirjevih listov. Srednje je občutljiva na krompirjevo plesen gomoljih in občutljiva na plesen na listih. Odporna je proti navadni krastavosti ter proti rumeni krompirjevi ogorčici rase Ro1 in Ro4. Zelo je primerna za pridelovanje zgodnjega krompirja, saj zelo zgodaj tvori debele gomolje. Ima nekoliko nižjo vsebnost sušine, in je tipa AB. Primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje. Primerna je za takojšnjo porabo do jeseni, saj ji jedilna kakovost zatem močno pade. Ob prezgodnji saditvi obstaja nevarnost gomoljčkastega kaljenja.

ELFE Zgodnja zelo rodovitna sorta. Gomolji so srednje številni, debeli s temno rumenim mesom. Vsebnost sušine je primerna. Je odlična jedilna sorta. Precej je občutljiva na krompirjevo plesen na listih, odporna pa proti napakam v mesu gomoljev.

KRESNIK- kifeljčar Je na virusne bolezni občutljiva sorta, po daljšem skladiščenju so pogoste nekroze na gomoljih, ki jih povzroča virus Yntn. Srednje je odporna na krompirjevo plesen na listih in gomoljih. Primerna je za zgodnje pridelovanje kakovostnega krompirja za pečenje konec maja in v juniju, saj zgodaj tvori številne gomolje s čvrsto konsistenco. Primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino. Manj primerna za skladiščenje, saj se pozneje pojavijo nekroze na površini gomoljev, po daljšem skladiščenju pa je zanjo značilen tudi sladkorni konec gomoljev in s tem povezano propadanje tkiva. Sorta ni primerna za strojni izkop.

MARIS BARD Je druga zgodnja jedilna sorta, občutljiva na plesen na gomoljih in listih. Zelo je občutljiva na virus Yntn, saj ob okužbi po daljšem skladiščenju močno reagira z nekrozami na površini gomoljev. Občutljiva je tudi na druge virusne bolezni. Občutljiva je na navadno krastavost in rjavo pegavost. Primerna je za kuhanje za takojšnjo porabo in tudi skladiščenje. Primerna je za saditev pod prekrivno tkanino.

MINERVA Sorta je zelo občutljiva na krompirjevo plesen na listih in gomoljih ter popolnoma odporna na virus Y. Zaradi svoje zgodnosti plesni navadno uide. Daje zelo zgoden pridelek izenačenih in lepo oblikovanih gomoljev s srednjo sušino. Meso je srednje rahlo, malo moknato in vlažno. Je odlična zgodnja jedilna sorta, saj ima že zgodaj dovolj sušine v gomoljih. Primerna je predvsem za pridelovanje pod prekrivno tkanino. Zaradi odpornosti na viruse je zelo primerna za pridelovanje semenskega krompirja, vendar zaradi kratke dormance v naših razmerah potrebuje klimatizirano skladišče.

MONACO Je izjemno rodovitna zgodnja sorta z debelimi zelo lepimi ovalnimi gomolji z rumenim mesom in kožico. Ima nižjo vsebnost sušine, zato je jedilna kakovost povprečna. Primerna je za kuhanje (tip kuhanja AB). Na krompirjevo plesen na listih je občutljiva, manj na gomoljih. Odporna proti stresnim razmeram. Odporna proti rumeni krompirjevi ogorčici rase Ro1. Precej je občutljiva na herbicid metribuzin (Sencor).

PRIMURA Starejša, še vedno konkurenčna zgodnja sorta. Je občutljiva na virusne bolezni, srednje odporna na krompirjevo plesen na gomoljih. Je zelo dobra jedilna sorta, primerna za saditev zgodaj spomladi pod zaščitno tkanino. Primerna je za pranje gomoljev.

RIVIERA Sorta je srednje občutljiva na krompirjevo plesen na listih in zelo občutljiva na gomoljih ter popolnoma odporna na virus Y. Zaradi svoje zgodnosti plesni navadno uide. Je občutljiva na črno nogo. Odporna je proti rumeni krompirjevi ogorčici rase Ro1. Daje zelo zgoden pridelek izenačenih in lepo oblikovanih gomoljev. Je malo občutljiva na rjavo pegavost, sicer pa odlična zgodnja jedilna sorta, saj ima že zgodaj dovolj sušine v gomoljih. Primerna je za pridelovanje pod prekrivno tkanino. Zaradi odpornosti na viruse je zelo primerna za pridelovanje semenskega krompirja, vendar v naših razmerah potrebuje klimatizirano skladišče.

TABEA Zgodnja zelo rodovitna sorta tvori srednje debele ovalne gomolje s temno rumenim rahlim mesom in rumeno kožico. Je odlične jedilne kakovosti in primerna za kuhanje. Je občutljiva na plesen na gomoljih.

Srednje zgodnje sorte:

MARABEL Je srednje zgodnja sorta v začetku razreda srednje zgodnjih sort. Primerna je predvsem za srednje globoka in globoka tla. Tvori srednje veliko število srednje debelih gomoljev. Razvoj gomoljev je hiter. Gomolji so na prerezu zelo izenačeni. Je občutljiva na virusne bolezni, na plesen na gomoljih manj občutljiva. Odporna je proti rumeni krompirjevi ogorčici rase Ro1 do Ro3. Je izjemno kakovostna zgodnja sorta z rahlim temno rumenim mesom, primerna predvsem za kuhanje. Primerna je za zgodnji izkop in saditev pod prekrivno tkanino. V fiziološki zrelosti so pridelki zelo visoki.

ARINDA Je zelo rodovitna sorta. Srednje odporna je na krompirjevo plesen, manj pa na virusne bolezni. Odporna je proti rumeni krompirjevi ogorčici rase Ro1 in Ro4. V manj ugodnih rastnih razmerah gomolji lahko tudi pokajo. Je odlična jedilna sorta, s srednje vlažnim mesom. Uvrščamo jo v solatni tip krompirja. Pridelki so sprva srednje veliki, ob koncu rasti pa zelo veliki.

FALUKA Je srednje zgodnja sorta, ki ob poznejšem izkopu zagotavlja izjemno visoke pridelke debelih dolgo ovalnih gomoljev. Zelo zgodaj razvije zelo bujno krompirjevko, po hitrosti zasnove gomoljev bi jo lahko uvrstili tudi med zgodnje sorte. Vsebnost sušine je nekoliko nižja. Jedilna kakovost dobra, primerna je za kuhanje. V stresnih razmerah so gomolji lahko predolgi in deformirani.

FELSINA Precej je občutljiva na plesen na listih, manj na plesen na gomoljih. Srednje odporna na navadno krastavost ter odporna proti rumeni krompirjevi ogorčici rase Ro1 in Ro4. Srednje občutljiva na virusne bolezni. Je odlična jedilna sorta, odlična tudi za pomfrit. Primerna je za pranje gomoljev.

KIS MIRNA Oblikuje srednje število izenačenih srednje debelih ovalnih gomoljev. Kožica je malo hrapava. Je popolnoma odporna na virus Y. Zelo kakovostna jedilna sorta, z nekoliko višjo vsebnostjo sušine. Po kuhanju ne potemni, primerna je tudi za pečenje. Po jedilni kakovosti je podobna sorti Kennebec. Pridelek je velik, se srednje dolgo skladišči. Priporočamo redkejše sajenje okoli 40.000 rastlin/ha. Primerna je za pridelovanje semenskega krompirja. Primerna je za pridelovanje na lažjih tleh.

MADELEINE Je zelo rodovitna srednje zgodnja sorta, ki pa prične nastavljati gomolje dokaj zgodaj. Meso in kožica zelo lepih ovalnih gomoljev sta rumena. Jedilna kakovost je odlična za kuhanje, mogoče je sivenje v mesu po kuhanju. Srednje občutljiva na plesen na listih in gomoljih. Odporna proti rumeni krompirjevi ogorčici rase Ro1 in Ro4.

Pripravila: A. Poženel; Povzeto po KIS.

pripravil/a: Anka Poženel