BRESKVE, NEKTARINE

Bogata ponudba okulantov breskev in nektarin za nasade na različnih podlagah (sejanec breskve, MRS 2/5, GF 677)

ČEŠNJE, VIŠNJE

MARELICE, SLIVE

JABLANE

HRUŠKE, KUTINA NEŠPLJA

MURVA-bela, rdeča in črna, SMOKVA-bela in črna, AMERIŠKE BOROVNICE
CITRUSI–LIMONA, POMARANČA, MANDARINA, KUMKVAT, SKORŠ;

OLJKA: ISTRSKA BELICA-zelena, olje, vlaganje, ASCOLANA TENERA-črna, vlaganje, LECCINO-črna, olje, PENDOLINO-opraševalec;

JAGODIČJE:
MALINE-WILLAMETTE, TULAMEEN, 2-krat rodne-AUTUMN BLISS, ČRNI RIBEZ-BEN NEWS, TITANIA, RDEČI RIBEZ-ROVADA, JONKHER VAN TETS, RED LAKE, KOSMULJA-rdeča in zelena, ROBIDA, TAYBERY;

TRSNE CEPLJENKE

LESKA

OREH

KOSTANJ
Je heliofilna rastlina in zahteva dobro osvetlitev krošnje ter acidofilna rastlina, ki zahteva kisla tla s pH pod 6,7. Dobro uspeva v topli, peščeno-ilovnati prsti, ki ni prevec vla~na. V te~kih, mokrih ali apnenih tleh ne uspeva najbolje. Tla naj bodo dobro zalo~ena z organsko snovjo.
Stari nasadi cepljenega marona uspevajo pri nas do 600 ali 700 m nadmorske višine na kislih tleh. Tla so lahko kisla ~e po nastanku ali pa so le površinsko zakisana.
SORTE
Bouche de Betizac – drevo ima odprto krošnjo, je dobre rodnosti, zarodi v 3. letu. Plodovi so debeli (43 plodov/kg), zorijo v tretjem tednu v septembru in se dobro lupijo.
Precoce Migoule – drevo ima odprto krošnjo, hitro zarodi in dobro rodi. Plodovi so debeli (54 plodov/kg) in zelo zgodaj zarodijo (15. september).
Marsol – drevo raste bolj navpično. Zori v začetku oktobra, zarodi po 3. letu. Plodovi so zelo debeli (32 plodov/kg).

ASIMINA:
manj poznana in pri nas redka sadna vrsta. Je listopadna. Vzgajamo jo kot grm ali nižje drevo.Odporna na nizke zimske temperature. Cveti v asprilu. Ima zelo lep, privlačen, temnovijoličast cvet. Plodovi zorijo v septembru. So zelenkasti, podolgovato ovalni. Asimina je rastlina, ki jo ni potrebno škropiti.

GRANATNO JABOLKO (Punica granatum)
Je rastlina mediterana. Antični narodi so jo častili kot sveto rastlino. Ob Jadranu raste samoniklo, v de~elah mediterana se goji več sort. Dobro uspeva v nevtralnih do rahlo alkalnih (pH 6 do 7.5), zracnih tleh, podobno kot oljka. Pozimi prenese temperature tudi do -17°C. U~ivamo le sočno rdece meso, ki obdaja semena v notranjosti lupine. Bogato je z vitamini: C, B1, B2, s sladkorji in minerali. }e Egipčani so uporabljali sok proti sladkorni bolezni, astmi, arterosklerozi. Granatno jabolko sadimo v obliki grma na razdaljo 3.5 do 5 x 3 do 4 m.

JAGODIČNICA (Arbutus unedo)
Jagodičnica je doma v Sredozemlju. Uvrščajo jo med cenjene zimzelen okrasne rastline. Je zimzelen grm ali manjše drevo z barvitimi jesenskimi plodovi. Cvetovi so beli in podobni cvetju vresja. Posebnost jagodičnice je, da plodovi dozorijo leto dni po cvetenju. To pomeni, da v času jesenskega cvetenja opazimo na jagodičnici poleg belih cvetov tudi rdeče dozorevajoče plodove iz prejšnjega leta. Plodovi so okrogli, okoli 2 cm veliki, oran~norumeni do rdeči, rdečkasta lupina je nekoliko bradavičasta. Sve~e plodove u~ivamo manj, večinoma jih predelamo v likerje, marmelade. Glede tal ni zahtevna rastlina. Dobro uspeva v kislih ali gozdnih tleh z veliko preperelega listja. Čeprav sodi med vresovke, ji nekoliko apnenčasta tla ne škodijo.

ŽIŽULA (Zizypus jujuba)
Zasledimo še pod naslednjimi: čičimak, čičmak, klančjičje, ~i~alovec, ~i~anovec, ~i~ole, ~u~elek. Rastlina izvira iz vzhodne Azije, od koder se je razširila v Sredozemlje. Nekaj dreves zasledimo tudi na območju naše Primorske. Največja pridelovalka tega sadja je Kitajska, sledijo pa ji Ju~na Koreja, Japonska in Pakistan. }i~ula raste v toplem podnebju in je odporna proti suši. Med zimskim mirovanjem prenese temperature do -25°C, je pa zelo občutljiva na spomladanski in jesenski mraz ter na močne vetrove. Najbolj ji ustrezajo globoka, la~ja in rodovitna tla, ne prenese pa te~jih glinastih tal, v katerih zastaja voda. Sejanec rodi v tretjem ali četrtem letu. Sadilna razdalja naj bo 5 x 5 m. Krošnja je gosta, z veliko zvitimi, trnastimi izrastki. Cveti junija in dozori oktobra. Oblika plodu je podobna plodu oljke ali dateljna (tudi majhnemu plodu slive). Meso je bledo rumeno, prijetnega okusa.

FEIJOA (Feijoa sellowiana)
Je zimzelena, grmasta rastlina, ki zraste do 3 m. Listi imajo svetlosiv poprh. Cvetovi so belkasti, zelo privlačni z dolgimi rdečimi prašniki. Cveti od maja do junija. Plodovi so podolgovato jajčaste oblike, dolgi 4-6 cm, debeli 3-5 cm.Te~a plodov je odvisna od posamezne sorte in niha od 25g do 100g. So intenzivno zelene barve, ko dozorijo zeleno rumenkasti. Vsebujejo visok odstotek joda, sladkorja in vitamin C. Plodovi so najprej dlakavi nato gladki in rahlo rebrasti. So občutljivi na temperaturo pod 0 stopinj Celzija. Plodovi, ki prvi dozorijo so boljše kvalitete in zorijo postopoma v oktobru in novembru. Meso je belkasto, sladko ali sladkokiselkasto. Okus spominja na ananas ali jagode s priokusom po spearmintu. V mesu so navadno zelo majhna semena, ki pa ne motijo pri jedi.Najbolje uspeva v področjih, kjer raste limon. Za tla ni zahtevna. Z izjemo toplejšega Primorja, je priporočljivo sadike posadit v večje posode, ki jih čez zimo prenesemo v notranje prostore.

Uredil: Andrej Murenc, kmet.teh.